Žlička amonijaka že z materim mlekom

(Iz istoimenskega članka I. Ostana v novemberski številki revije Narava zdravi)

Mary Cassatt

Slika: Mary Cassatt

Adela je bila nedonošenka. Mati ni imela mleka. Dojenčica je močno zaostajala v razvoju. Pri sedmih mesecih so ji začeli vsak dan drobiti v stekleničko mleka po eno tableto aminokislin OKA (angl. MAP). Po dobrem mesecu se je začela plaziti, po dveh mesecih pa je v razvoju že dohitela vrstnike.

Pred kratkim se mi je s podobno izkušnjo oglasila druga mati, ki je svojo hčerko sicer dojila, a je ta kljub temu zaostajala v razvoju. Tudi njena hčerka si je hitro opomogla, ko so ji začeli v drugo hrano vsak dan drobiti po eno tableto OKA

Izkoristek aminokislin na celični ravni je odvisen predvsem od lastnosti samega živila. Izkoristljivost aminokislin v živilu označujemo s kazalcem NNU (Net Nitrogen Utilisation – neto izkoristek dušika). Odvisen je od razmerja osmih esencialnih aminokislin v njem. To razmerje v nobenem živilu ni natanko tako, kot ga potrebujejo naše celice. Celo v materinem mleku ne. NNU materinega mleka je po podatkih instituta INRC komaj 49%. To pomeni, da se praviloma kar 51% aminokislin, ki prispejo v dojenčkove celice, spremeni v amonijak. Če otroka hranimo s kupljenim mlekom za dojenčke, je še slabše, saj je NNU mleka in mlečnih izdelkov le 17%.

Dejanski izkoristek aminokislin je lahko tudi višji ali nižji od NNU – odvisno od moči organizma. Čeprav je amonijak strup in ukvarjanje jeter z njim dolgoročno pušča posledice, pa nas je narava do neke mere vendarle prilagodila nanj. Tako ga tudi jetra večine dojenčkov uspejo predelati, ledvice pa izločiti nastalo sečnino. A če so ti dojenčkovi organi šibki, se dušični odpadki kopičijo v krvi in celicah, kjer se zato tudi ustvarjanje lastnih beljakovin iz aminokislin upočasni. Kljub dovolj užitim beljakovinam dojenčku primanjkuje lastnih beljakovin. Težava torej ni v premajhni količini beljakovin, pač pa v preveliki količini odpadnih strupov za zmožnosti otrokovih izločal…

 

Vir: PRIJATELJEM NAJBOLJŠE! Novice za uporabnike FHES, MAP in probiotikov EM, november 2015, Dr. Iztok Ostan

 

Kategorije: Izkušnje.

Dodaj odgovor