Ni še znanstveno ugotovljeno, koliko živalskih beljakovin je varno za človeka.
Dr. Campbell je na preizkusih na glodavcih ugotovil, da količina živalskih beljakovin, ki ne presega 5% energetskih
potreb, še ne spodbuja rasti tumorjev.Če predpostavimo, da je to varno tudi za ljudi, lahko izračunamo količino živalskih živil, ki bi bile (po teh merilih) za ljudi še »varne«.
Povprečna odrasla zdrava oseba s povprečno telesno aktivnostjo potrebuje po normativih (GDA) cca 2000 kcal. 5% te energije dobimo iz živalskih beljakovin, če izberemo eno od spodaj navedenih alternativ:
- 3 srednje velika jajca ali
- 7,5 dcl kravjega mleka ali
- 200 g posnete skute (280 g polnomastne) ali
- 80 g trdega sira (100 g poltrdega) ali
- 5,8 dcl jogurta (0,1% m.m.) ali
- 80 g pršuta ali
- 120 g kuhane šunke ali
- 90 g kuhane govedine ali
- 103 -140 g perutnine, svinjskega ali govejega mesa ali
- 105 g kuhane postrvi ali tune v olju (odcejene).
Dr. Lester Morrison je dosegel odlične rezultate v preizkusu s 50 pacienti, ki so prej doživeli infarkt. Uživali so pretežno rastlinsko hrano, ki je dovoljevala 50 g puste ovčetine dnevno (Campbell, Campbell 2006). To je približno polovica zgoraj navedenih količin mesa.
Anja Janeš univ. dipl. ing. živ. teh.
Več o tem si lahko preberete v Knjiga dr. Iztoka Ostana “Beljakovine za življenje in smrt”.
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.